| Ime | Rudolf Regancin in Cirila Ahčan |
|---|---|
| Opis | Na opornem zidu iz lomljencev in betonski plošči stoji zidana stela z zaključkom v obliki stiliziranega Triglava ter vdelano ploščo z vklesanim napisom. Spomenik je posvečen Rudolfu Regancinu in Cirili Ahčan. EŠD 19294 »KZO je dobro kljuboval obsežni nemški zimski ofenzivi, ki jo je okupator sprožil nekaj mesecev pred svojo kapitulacijo. Položaj seveda ni bil idealen, saj so doživeli tudi nekaj, izjem, ki sicer v splošnem niso pokvarile solidnega vtisa¸ so pa predstavljale zahtevno preizkušnjo za prizadete. Ena takšnih je bila hajka, med katero je okupator presenetil partizansko vas Borje. Vas je imela pred 2. svetovno vojno tri trdne kmetije (Matejkovo, Jurjevo in Korparjevo). Dva kmeta sta podpirala partizane že v začetku leta 1942, kar se je nadaljevalo vse do osvoboditve. […] Jeseni 1944 je bila ustanovljena čevljarska in krojaška delavnica. To je pomenilo, da se je v vasi vedno nahajalo določeno število partizanov in domačinov, ki so delali v njih. Občasno so bili v vasi tudi drugi pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja. Sovražnik je posumil o tem dogajanju. Dobil je ovaduške informacije. Ko je v času velike zimske ofenzive na savinjsko-moravškem območju nastopil ugoden trenutek za demoralizacijo prebivalstva tega območja, je udaril. Zgodilo se je 8. januarja 1945. Nemci so postavili zasedo blizu mesta, kjer danes stoji lovska koča, ter pri križu na Kalu. Naleteli so na partizansko stražo, ki jih je nekoliko zadržala. To je ostalim borcem omogočilo beg v smeri, kjer je bil po njihovem mnenju prost izhod. Najprej je bil iz zasede ubit 19-letni Ivan Golobar z Golč, nečak in sodelavec junaškega Jožeta Golobarja. Glavnini borcev se je nato vendarle uspelo rešiti po dolini proti Kalu, ki je Nemci še niso zaprli. Jože Vrtačnik (Birtov) je o tem pripovedoval Milanu Garantiniju: 'Jaz in še nekateri smo imeli srečo z umikom po ozki dolini, kjer smo bili pod dobrim kritjem pred svinčenkami. Kdor je bil za nami, se ni mogel več prebiti. Na odpor nismo pomislili, ker smo bili slabo oboroženi, nekateri celo brez orožja.'44 Zaostala sta borca Rudolf Regancin in Cirila Ahčan iz Zagorja. Nemci so ju zajeli in ju na samotnem kraju nad Malo Pečjo ustrelili. Padla sta nekaj metrov pod pot, kjer so ju pustili. Njuni trupli je ponoči prekril sneg. Zgodaj zjutraj 9. januarja 1945 se je Regancinova mati, ki je izvedela za sinovo smrt, odpravila iskat pokojnika. Našla ga je in začela z njega odstranjevati sneg, Ta prizor je videla Marija Borštnar, ki se je iz Zagorja vračala skupaj z Alojzijo Vozelj, po domače Vetrškovo, iz Šentlamberta. Z žalujočo materjo je delila bolečino, medtem ko je Vozljeva brezčutno dejala: 'Poglej jo, prasico, kaj dela! Z mrtvih banditov grebe sneg z golimi rokami.' Borštnarjevo so te besede močno prizadele, a se je vzdržala čustvene reakcije zaradi Vozljeve in njene krutosti.45.« Boštjan Grošelj, Pomniki viharja /Odmev pretresljivih časov/, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str. 22, 23. |
| Lokacija in dostop | Ob cesti Čolnišče-Kal, na severni strani ceste, kakih 400 m pred ostrim ovinkom pod Kalom. |
| Besedilo na spomeniku | Od okupatorja ubita 8. 1. 1945 partizana Rudolf Regancin in Cirila Ahčan Ker sta verjela v vstajenja dan, sta padla v upanju, da ne zaman. |
| Ime vnašalca | M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 25. 5. 2010 |
| Datum prvega vnosa | 2024-09-16T22:00:00+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | Zdenka Primožič 17. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Pomniki viharja. |
| Vrsta spomenika | zidan kvader s triglavko |
| Občina | Zagorje ob Savi |