| Ime | Julka in Albin Pibernik, Slovenski Javornik |
|---|---|
| Opis | Spominska plošča, odkrita leta 1979, obeležuje hišo, v kateri sta pred II. svetovno vojno živela in imela prodajalno mleka revolucionarja in predvojna komunista Julka in Albin Pibernik, oba padla v letu 1942. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 202. EŠD 5369 Albin Pibernik se je rodil v družini sedmih bratov in sestra. V tovarni Stol na Duplici se je izučil za ključavničarja in za štiri leta odšel v Lyon, kjer je delal v tovarni letal. Vojsko je služil leta 1926 v Zagrebu. Po vrnitvi se je leta 1928 zaposlil v jeseniški železarni in leta 1930 poročil z domačinko s Koroške Bele, Julijano Marko. Pel je pri društvu Enakost, v komunistično partijo je bil sprejet leta 1931, 1934 je bil izvoljen za sekretarja okrožnega komiteja KPS in za delegata. Kot organizator stavke je bil aprila 1937 odpuščen. Odtlej se je preživljal s prodajo kuriva in s prodajo mleka iz Mlekarske zadruge v Lescah. Od leta 1931 do leta 1939 sta živela na Jesenicah. Leta 1939 se je družina preselila v Zemun, kjer je Albin delal v tovarni Ikarus, dokler ga niso po stavki, ki jo je pomagal organizirati, oktobra 1940 zaprli v zapor Glavnjača v Beogradu. Tik pred vojno se je družina vrnila na Jesenice. Maja leta 1941 se je zaposlil v kurilnici državnih železnic na Jesenicah. Junija 1941 so ga gestapovci zaprli v begunjske zapore, od koder je bil odpeljan v Šentvid, kjer je bila zbirna baza družin za izgon. Čez teden dni so tja pripeljali še Albino ter družino izgnali v Prilički Kiseljak pri Užiški Požegi v Srbiji. Izbran je bil za vodjo slovenske kolonije. Skupaj z mladoletnim sinom so se vključili v slovensko partizansko četo Ivana Cankarja, ki ji je poveljeval Albin, ta pa v prvo proletarsko brigado. Julka je umrla v Igmanskem maršu. Albin je bil do avgusta 1942 politkomisar pri vrhovnem štabu, potem pa se je s sinom vrnil v Slovenijo v Tomšičevo brigado. Padel je oktobra 1942 v preskrbovalni akciji na Dolenjskem. Njegovo partizansko ime je bilo Korčagin, po glavnem junaku ruskega romana avtorja Nikolaja Aleksejeviča Ostrovskega. Za njunega sina Albina je poskrbel Tito; postal je pilot. Julka Pibernik je osnovno šolo končala na Koroški Beli, se izučila za šiviljo in delala v pletilnih tovarnah. Z Albinom Pibernikom se je poročila 2. marca 1930 na Koroški Beli. Februarja 1931 se jima je rodil sin Albin. Bila je članica delavskega kulturnega društva Enakost., nastopala je v dramskem odseku, skupaj z Viktorjem in Poldetom Stražišarjem, Jožem Gregorčičem, Vencljem Perkom in Francem Guzljem, npr. 1834 v komediji Ameriška tatvina, aprila leta 1935 pa v socialni drami Jožeta Moškriča Dani se. Leta 1940 je oblast zapečatila vse prostore delavskega kulturnega društva Enakost in zaplenila vso imovino. Leta 1934 je bila sprejeta v KP. Bila je desna roka možu, pomagala je stavkajočim, zbirala ženske pred tovarno, da so onemogočale stavkokaze in intervencije orožništva in policije. Z revolucionarnimi govori je javno nastopala pri Jelenu in na drugih zborovanjih. Leta 1935 je za 15 mesecev pod ilegalnim imenom Frida po kanalih kominterne odpotovala v Moskvo v leninsko politično šolo, kjer je bil tudi Tito. Enajstletni sin Albin je bil najmlajši borec prve proletarske brigade. V hudi zimi leta 1941 so se v Igmanskem maršu partizani umikali preko Igmana v Fočo. Julka Pibernik je dobila hude zmrzline, gangreno in prišlo je do zastrupitve krvi. Njenega pogreba februarja 1942 se je udeležil tudi Tito. Na Jesenicah se po Julki Pibernik imenuje enota Vrtca Jesenice (1949), na Javorniku pa Delavski dom Julke in Albina Pibernika (gradnja 1950--1969). Leta 1983 je bil o igmanskem maršu posnet film s Slovencema v glavnih vlogah, Julko Pibernik je v filmu igrala Milena Zupančič, Albina pa Radko Polič. O Pibernikovih govori tudi knjižica Deček in vojna (Čebelica, 1972). Albin Pibernik ml (https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pibernik-albin-ml/)). Obrazi slovenskih pokrajin. Albin Pibernik (https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pibernik-albin/). Obrazi slovenskih pokrajin. Julka Pibernik (https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pibernik-julka/). Obrazi slovenskih pokrajin. Po obnovi fasade plošče ni več. Vladimir Medić 2. 11. 2025: "Po vseh poizvedbah od občine, muzeja, stanovalcev in sosedov ter lastnika hiše in najemnika prostora, NIHČE ne ve, kam je izginila plošča." Mogoče so kar čez njo naredili novo izolacijo na hiši. Imeni Albina in Julke Pibernik sta še na naslednjih spomenikih: Delavski dom Jesenice (../../../../../sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=1577&zoom=19&lat=46.431639515585154&lng=14.065279147851738&layers=) Šmarca (../../../../../sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=3241&zoom=19&lat=46.18979060208767&lng=14.594864951549322&layers=) pri pošti, Slovenski Javornik (../../../../../sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=16&zoom=19&lat=46.42629538644561&lng=14.08850482047746&layers=) |
| Lokacija in dostop | Cesta Borisa Kidriča 20, Slovenski Javornik, na obcestni fasadi. |
| Besedilo na spomeniku | [zvezda] V TEJ HIŠI STA PRED 2. SVETOVNO VOJNO ŽIVELA IN IMELA PRODAJALNO MLEKA REVOLUCIONARJA IN KOMUNISTA JULKA IN ALBIN PIBERNIK NOVEMBER 1979 |
| Čas postavitve ali odkritja | november 1979 |
| Status | Uničeni spomeniki |
| Ime vnašalca | M. Hladnik 15. 4. 2017 |
| Zadnja sprememba | 2025-11-02T12:47:34.810474+00:00 |
| Spremembe, dopolnila, popravki | M. Kermavnar, 6.7.2025, Plošče na obcestni fasadi ni več. Google SV jo julija 2021 še kaže, oktobra 2022 pa je na obnovljeni fasadi ni več. Kje se plošča trenutno nahaja, nisem raziskoval. Uredil besedilo na spomeniku in status postavil na deponiran. Dodal 1 fotografijo. |
| Vrsta spomenika | Spominska plošča |
| Občina | Jesenice |
| Katastrski podatki | 2175 JESENICE, 1904 |
| Kategorije partizanskih spomenikov | KP |