Pečki, spomenik padlim talcem

Obeležje stoji na podstavku iz grobo obdelanega kamna, sama plošča z napisom, posvečenim žrtvam fašizma, pa je gladko obdelan kamen. 

Obeležje je bilo postavljeno leta 1954.
EŠD 17084
Po JSNP 128 je bil odkrit 1959.
Po članku v Istrskem tedniku 5. oktobra 1951 je bilo prvotno obeležje (v zemljo postavljena plošča) odkrito 2. oktobra 1951.
Obeležje so obnovili in na novo postavili člani ZB Sv. Anton leta 2015.
.
Istrski tednik leta 1951 poroča:

     »2. oktober 1943. leta bo v srcih našega ljudstva nepozaben dan, dan, ko s? je po Istri razširil val sovražnikovih požigov in umorov, dan sožalja v čast padlim junakom, mučenikom in fašističnim talcem. […]
     2. oktober 1943. Bilo je okoli devete ure. […]
     Prvi topovski streli so že odmevali po Rižanski dolini in se izgubljali daleč v potokih. Na Rižani se je kolona razšla po glavni cesti proti Kopru in Dekanom. Vojaki v zelenih uniformah s čelado na glavi in napeto puško v rokah so poskakovali s kamionov, tankov in avtoblind. Zgubili so se v dolini, po njivah, med vinogradi in trstjem. Pod vznožjem hriba so se razšli po gozdovih in v strelcih prodirali v vasi. Že so bili v Cezarjih in Pobegih. Med tem pa je bilo vedno slišati streljanje s strojnicami, ki je prihajalo vedno bliže. 
   V Šmarjah, Marezigah, Tinjanu in na Škofijah se je močno kadilo. Požari so se vse bolj širili. Goreli so domovi in vse, kar je bilo v njih. 
   Po cesti so prišli s kamioni v Sv. Anton iz Kopra in Marezig. Ustavili so se. Toda žive duše niso našli v vasi. In so začeli od kraja požigati. 14 hiš so požgali pri Sv. Antonu ta dan. Sv. Antončani so z gozdov in skrivališč opazovali svoje domove, ki so goreli. Težko jim je bilo pri srcu to gledati. Toda ni bilo kaj. Med tem pa je bilo slišati v potoku pri Pečkih rožljanje strojnic. Tu pa tam je padel kak strel iz puškinih cevi. Takrat so nacifašističnj krvniki streljali naše ljudi, ki so jih našli na poljih pri delu. Osem so jih na ta način postreljali ta dan v okolici Sv. Antona. Ostalih osem, ki so jih še postreljali isti dan v Pečkih, pa so jih uvrstili in z enim rafalom pobili. Kakor snopi so padali drug za drugim. 16 mladih življenj je padlo ta dan pri Sv. Antonu in okolici. Kakor bi jih nekdo ukradel, jih ni bilo več. Da, ukradli so jih. V Pečkih pod Sv. Antonom so ponje prišli v hiše. Našli so jih doma, ker niso bežali, saj niso nikomur nikdar v življenju žalega storili. Odgnali so jih kakor ovce in jih postrelili. 
   Ostali Sv. Antončani, ki so izpod streli utegnili zbežati, so se proti večeru vračali v vas. Našli so požgane domove, oropane domačije. Noč je zagrnila vas. Kjer je še ostala kaka streha, so se v strahu pod njo stisnili. Nacifašisti, krvniki, morilci pa so celo noč še rjuli pijani po vasi. Nastanili so se v šoli in čez štiri dni ko se jim je zdelo, da so svoje opravili, so nadaljevali z ofenzivo skozi Istro in Dalmacijo, tja nekam v Bosno, kjer so doživeli silovit poraz. Partizanska vojska jih je uničila. 
   Toda ljudstvo iz Sv. Antona se je takrat še bolj enotno strnilo v Osvobodilno fronto. Vera v zmago je bila v njih neomajna. Kadar so pozneje prihajali v vas partizani, so jim pomagali še z večjim navdušenjem. Vzljubili so jih. Saj je bila to njihova vojska, ljudska vojska, ki jim je po poldrugem letu težke borbe prinesla svobodo. 

         V torek 2. oktobra so Sv. Antončani svečano sožalno praznovali osmo obletnico razdejanja, požiga, umorov in ropanja nacifašističnih nemških tolp v njihovi vasi, Na dveh mestih, kjer so nemški morilci postreljali njihove vaščane — borce za svobodo, so ob tej priliki odkrili spominski plošči. Pri svečanem odkritju plošče pri Pečkih je pred v zemljo postavljeno ploščo spregovoril nekaj besed o padlih tovariših tovariš učitelj. Pionirji pa so zapeli žalostinko, ki jo je potem zaigrala tudi vaška godba. Pri Turkih pa so prav tako odkrili spominsko ploščo padlemu borcu, že tedaj članu Partije tovarišu Lazarju Kavrečiču in to na mestu, kjer so ga 2. oktobra 1943 kakor osem tovarišev pri Pečkih in še drugih sedem sem ter tja po njivah in gozdu ustrelili nacifašistični razbojniki.«
.
G. B., 2. oktober bo ostal neizbrisen v srcih našega ljudstva, Istrski tednik, Glasilo Osvobodilne fronte za istrsko okrožje, Leto II, Štev. 40, Koper, 5. oktobra 1951, str. 3. Elektronski vir: Istrski tednik, št. 40, 1951, str. 3 Dostop: 15. 2. 2024.
.
         Opomba: Piscu se je verjetno prikradla napaka, ko piše, da je Lazar Kavrečič padel 2.10.1943. Vir Sistory in napis na obeležju v Turkih navajata 24. 4. 1944 kot dan smrti.

                     [zvezda]

   NA TEM MESTU SO PADLI 

            DNE, 2. 10. 1943 

ZA SVOBODO KOT ŽRTVE FAŠIZMA

            TURK ALFONZ 

  ROJEN V ČEŽARJIH 27. 12. 1912

VATOVEC RINO ROJEN 5. 8. 1919

BORDON MARIJ ROJEN 7. 8. 1929

VATOVEC MILKO ROJEN 16. 3. 1923

VATOVEC MARJAN ROJEN 4. 8. 1926

KAVREČIČ ALEKSANDER ROJEN V

                      SV. ANTONU 10. 5. 1897

JAKUMIN JOSIP ROJEN 3. 3. 1889

JAKUMIN MARIJ ROJEN 27. 9. 1907

MUŽENIČ LAZAR ROJEN 17. 2. 1808

                VEČNI SPOMIN IN SLAVA