Ive Osredkar, Piran

Doprsni kip Jožeta Pohlena, Ive Osredkar, žgana glina 58 x 34 x 24 cm, 1970. leta, inv. št. U. k. 185, nakup od Jožeta Pohlena, vpis v novo inventarno knjigo oktobra 1989. Trenutno v depoju PMSMP na Rozmanovi ulici. -- Duška Žitko, muzejska svetnica, 24. 9. 2026

Ive Ostedkar-Stipe je s starši in še štirimi brati živel v Ljubljani na Vilharjevi cesti štev. 2. Bil je  mornariški oficir - poročnik korvete, ki se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je Jugoslavija in z njo njena mornarica v letu 1941 postala tako lahek plen okupatorjev.  Ko se je tedaj vrnil v Ljubljano, je postal aktivist Osvobodilne fronte, v začetku maja meseca 1942 pa je odšel k partizanom v Poljansko četo. S prvim vodom te čete, katerega je nekaj časa tudi vodil, se je udeležil mnogih akcij, v katerih je bil izredno hraber. Padel je komaj tri mesece potem, ko je prišel  v partizane. Dne 3. avgusta so namreč Nemci krenili na Blegoš, kjer sta se tedaj zadrževali Selška in Poljanska partizanska četa. Pravočasno se je trem nemškim obročem izognila Selška, Poljanska pa se je morala prebijati. Juriš mimo starih italijanskih utrdb na vrhu Blegoša je zahteval prvih 5 žrtev, med katerimi je bil tudi Ive. Ive Osredkar-Stipe je bil prvi slovenski mornariški oficir, ki je odšel v partizane, in tudi prvi, ki je kot tak v partizanih padel. 

V počastitev praznika mornarice so mu 11. septembra v Piranu, v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere, odkrili doprsni kip. Slovesnosti so se udeležili tudi njegova brata Marko in Milan Osredkar z družinama ter podpredsednik skupščine Ljubljane Sergej Vošnjak, ki se je ob položitvi venca zahvalil piranski občini za pozornost do borcev NOV iz Ljubljane. Venec k doprsnemu kipu je položila tudi delegacija skupščine občine Ljubljana-Bežigrad, kjer je Ive preživljal svoja otroška leta. Ivetove posmrtne ostanke so po vojni prenesli v Radovljico, kjer sta pokopana tudi brata Savo in Radko, ki sta prav tako padla v partizanih, na Gorenjskem. 

• Stane Kolman: Odkrili so doprsni kip lvetu Osredkarju. TV-15 23. sept. 1970, 3.