| Ime | Stična, Šval Vili |
|---|---|
| Opis | Viljem Šval (https://www.sistory.si/ww2/5EFE7859-D217-44C4-8EC3-6810B66FE1AA). Sistory. datum rojstva: 13. 6. 1911, kraj rojstva: Mleščevo, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 31. 1. 1944, kraj smrti: Ljubljana /Sv. Urh, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote »V noči od 12. na 13. januar 1944 so domobranci iz srednje tehnične šole pripeljali na Sv. Urha med »tajnimi« priporniki tudi 32-letnega notarskega pripravnika Vilija Švala iz Ivančne gorice. Že v predvojnih letih je delal na domačem terenu v najbolj naprednih vrstah skupaj z Jožetom Rusom, Edom Turnherjem, Pepco Zajc-Udovičevo in drugimi. Ob okupaciji je bil med prvimi organizatorji upora na terenu. Sodeloval je s sošolcem Borisom Ziherlom in imel stike tudi z Borisom Kidričem. Dne 5. maja 1942 so ga Italijani aretirali v kolodvorski čakalnici v Ivančni gorici, ko se je nameraval odpeljati v službo v Višnjo goro. Dobrih štirinajst dni je bil zaprt v Novem mestu, nato so uklenjenega prepeljali v ljubljanske zapore, kjer je ostal do decembra 1942. Iz Ljubljane je moral v Italijo v taborišče Renicci. Kako tesnobne dni je preživljal v ljubljanskih zaporih, izvemo iz pisma, ki ga je 12. maja 1943 pisal iz taborišča materi za rojstni dan. Opravičeval se ji je, ker se je prejšnje leto ni mogel spomniti ob tej priložnosti: 'Dogodki so tedaj prehitevali drug drugega, saj je bilo videti, da ne bom več praznoval ne Tvojega ne svojega rojstnega dne, in v takem okolju je najbolje, da se človek iznebi vseh misli na dom in svojce …' Ko je v mislih izbiral rože in darilo za mater, je zapisal: 'V koncentracijskem taborišču ni cvetic, da bi Ti jih poklonil, ni knjig ali sličnih predmetov, da bi Te lahko razveselili. Da, samo ene vrste cvetico sem videl, zanimivo − rdeči mak, ponosno je rasel osamljen med bodečimi žicami. Izven naših žic, kjer se razprostira žitno polje, ga nisem opazil. Kakor da se je v protest preselil raje k nam med žice. Toda mak ima svojo barvo in nekateri so imeli 1. maja celo sitnosti zaradi njega, zato za voščilo ni primeren. A kljub vsemu Ti pošiljam za god cvetice - planike, ki rastejo sredi skal v najbolj trdih življenjskih pogojih. Ob njih je knjiga z naslovom: Renicci 1943. To je samo ena knjiga med stoterimi knjigami, popisanimi s trpljenjem našega naroda. Toda iz trpljenja, iz trdih skal klije življenje - rastejo planike - najbolj spoštovane cvetice. Tako raste tudi naš narod v teh težkih dneh! Tudi naš narod bo spoštovan!' V začetku januarja 1944 se je Vili Šval na poti iz internacije ustavil v Rakeku pri materinem bratrancu Alojzu Vimerju. Sorodnik mu je povedal, da je v kraju veliko domobrancev z Dolenjskega, in ga opozoril, naj se jih izogiba. Šval se je skrival pred njimi, a so ga izsledili. Nekega večera so vdrli v hišo in ga prijeli. Aretiral ga je Slavko Gros s Krke, po domače Martinovčev. Dne 12. januarja so domobranci prepeljali Vilija Švala v Ljubljano na srednjo tehnično šolo. Tu je bil med domobranci tudi Švalov bratranec Stanko Šval iz Šentjerneja. Vilija so že prvi večer zasliševali in mučili v spodnjih prostorih srednje tehnične šole. Nekdo izmed domobrancev je Stanka Švala vprašal, če kaj pozna nekega Vilija Švala. Stanko je hotel vedeti, zakaj vprašuje po njem. 'Ravno zdaj ga lasajo tam spodaj!' mu je odvrnil. Stanko Šval je odhitel v spodnje prostore in obstal pred vrati, od koder je bilo slišati vpitje in udarce. Slišal je, kako so domobranci vpili nad pripornikom: 'Stoj mirno! Kaj nisi bil vojak?! Priznaj, da si bil organizator!' Med domobranci, ki so zasliševali in mučili Vilija Švala, je njegov bratranec spoznal po glasu Grčarja z vzdevkom 'Laudon?' iz Moravč pri Gabrovki, očeta štirih otrok. Eden izmed mučiteljev je med zasliševanjem stopil na hodnik. V rokah je še vedno držal vojaški pas. Stanko Šval je stopil k njemu in mu začel govoriti, da pozna družino Vilija Švala. Ko je hotel spregovoriti dobro besedo v prid Viliju, ga je domobranec ostro zavrnil, češ da bodo prijeli še njega, če se bo potegoval za take ljudi. Naslednje jutro je Stanko Šval vnovič poskušal rešiti bratranca. Sklenil je, da bo poiskal dežurnega oficirja in govoril z njim. Ko je povpraševal po njem, je srečal znanca in mu povedal, koga išče in zakaj. Ta mu je dejal, da je prepozno, ker so Vilija Švala že odpeljali. Po mučenju je ponoči prosil, če bi smel na stranišče. Dovolili so mu. Skočil je skozi straniščno okno, a so ga prijeli in odpeljali. Kasneje je Stanko Šval povedal materi, kako je bilo z njenim sinom na srednji tehnični šoli in kako si je zaman prizadeval, da bi ga rešil. Na njeno vprašanje, kam so sina odpeljali, je dejal, da proti Polju. Kje je končal in kdo ga je ustrelil, ji je povedala svakinja Marija Šval iz Ostroga št. 1 pri Šentjerneju, mati domobranca Karla Švala. Marija Šval je morala še pred koncem vojne v Ljubljano zaradi bolnih oči. Po zdravljenju sta šla s sinom Karlom na pokopališče na Žalah obiskat grobove svojih znancev. S pokopališča se lepo vidita grič in cerkev na Sv. Urhu. Karel Šval je pri odhodu s pokopališča rekel materi: 'Poglejte tisto cerkev na hribu!' in pokazal proti Sv. Urhu. 'Tam je bil ubit stričev Vili. Če ga bo hotel stric kdaj prekopati, mu bom pokazal, pod katero bukev so ga pokopali. Lahko jo bom našel, ker je zaznamovana. Ustreli ga je Jože Fatur z Vira pri Stični.'« Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 508, 509, 510. 91. ŠVALJ Vili, rojen 13. junija 1921 v Ivančni Gorici, notarski pripravnik, pred italijansko internacijo aktivist OF in član okrožnega odbora OF Stična. 30. januarja 1944 so ga domobranci ubili na Sv. Urhu, ko se je vrnil iz italijanske internacije. (Vir: Štefanija Ravnikar-Podbevšek, Sv. Urh, str. 50; Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 78) Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 339. Fotografija: Šval Vili (https://en.geneanet.org/cemetery/view/9888949) Geneanet, Pokopališče Stična, str. 26. |
| Lokacija in dostop | Pokopališče Stična. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Stična 64. |
| Besedilo na spomeniku | [križ] ŠVALOVI VILI 13. 6. 1911, 13. 1. 1944 |
| Status | Neobiskani spomeniki |
| Ime vnašalca | M.Kermavnar, 27. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
| Datum prvega vnosa | 2025-11-27T08:13:37.102550+00:00 |
| Zadnja sprememba | 2025-11-27T08:13:37.102567+00:00 |
| Vrsta spomenika | Nagrobnik |
| Občina | Ivančna Gorica |
| Katastrski podatki | K. o. 1810 STIČNA, parc. št. 29/1 |
| Kategorije partizanskih spomenikov | Družinski nagrobniki, Brez partizanskih oznak |