| Ime | Partizanska bolnica SVPB-SZC I, pod Križevnikom v Robanovem kotu |
|---|---|
| Opis | V začetku avgusta 1944 je štab 4. operativne cone poslal na Solčavsko Andreja Fondo, ki je pred tem gradil bolnišnice na Pohorju, z nalogo da zgradi dve enoti bolnišnice v Robanovem kotu. Enoto bolnišnice SVPB-SZC I so zgradili na desni strani Robanovega kota na težko dostopnem mestu ob hudourniškem potoku Medvejak pod vrhom Križevnika. Bolnica je imela tri ločene objekte. Bolniško barako so zgradili pod previsno skalo in je merila 3X6 m. V njej je bilo prostora za kakšnih 15 ranjencev. Malo nižje je bil objekt namenjen kuhinji in osebju v merah 2,5X4 m, med njima pa je bil objekt namenjen skladišču 3×4 m. Ti objekti so bili zgrajeni že nekoliko bolje iz smrekovih in macesnovih brun, pokriti z deskami in strešno lepenko. Glavni bolniški objekt je bil grajen iz desk in tramičev, nad enokapno streho je bilo pritrjeno padalo pobarvano z oljno zeleno barvo. Na pogradih so bile žimnice, ki so jih dobili v Aleksandrovem domu v Logarski dolini, za rjuhe so uporabili padalsko svilo. Vsi objekti so imeli prava okna in vrata. Bolnišnica je bila zgrajena do sredine oktobra in je po podatkih bolniške knjige v obeh enotah zdravila okrog 70 ranjencev iz koroškega odreda in brigad 14. divizije. Obe enoti sta delovali do sredine januarja 1945, ko so marali obe enoti, zaradi sovražne ofenzive in ponovne zasedbe Zgornje Savinjske doline, evakuirati. Bolnica je bila namenjena za težje ranjence in za potrebe umika bolniške enote II z levega brega doline Bela. Dostop iz doline je bil po slabo shojeni poti v gostem gozdu. Pred bolnico pa je bila preko skalne razpoke nameščena lestev po kateri je osebje nosilo ranjence in material za oskrbo. V primeru nevarnosti pa so lahko te lestve odstranili. Osebje za oba oddelka bolnic I. in II. je bilo enotno. Upravnik obeh enot je bil Savo Vrtačnik – Krn, njegov namestnik pa zdravnik dr. Milorad Hadžić, Srb iz Kragujevca, ki je pobegnil iz ujetništva na Dunaju in se pridružil partizanom. V 14. diviziji je zbolel in se prišel zdravit v Robanov kot, kjer je ostal med osebjem bolnišnice. V bolnišnico II. je prišla poklicna bolničarka iz Šlandrove brigade bolniška sestra Rezka Povalej. Za operacijske posege so poklicali kirurga iz bolnice v Podvolovljeku. Na kontrolne pregleda pa je večkrat prihajal dr. Julij Saje – Hakim, včasih pa tudi nadzorni kirurg cone dr. Virgil Krasnik – Svato. Enota bolnice je na tej lokaciji delovala od septembra 1944 do 10. januarja 1945, ko so izvedli evakuacijo. Nemci bolnice niso odkrili takoj, kljub poizvedovanju in pomoči domobranske enote nastanjene v Podvolovljeku. Odkrili so jo po izdaji, ko je bila bolnica že umaknjena. Odnesli in razmetali so preostalo opremo in objekte zažgali. Ni pogorelo vse zaradi visoke vlage in hitre intervencije Franca Vršnika, ki je hitro po odhodu Nemcev šel k bolnici in pogasil ogenj. Zgorelo je samo skladišče, ostala objekta sta bila delno ožgana. Nemci in domobranci so pri Govcu našli tudi nekaj skrite hrane. Zalogo hrane iz skritega skladišča pa so že prej izpraznili domačini, ker je bilo v požgani Solčavi in njeni okolici hudo pomanjkanje hrane. Vir (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4574) Arhiv Združenja ZB za vrednote NOB Zg.Savinjske doline |
| Status | Ni določeno |
| Obdobje delovanja | avgust 1944 - januar 1945 |