Krtina, pokopališče, Grlica Julijana

Magdalena Grlica: Sistory navaja: Ime in priimek: Magdalena Grlica, Oče: Ivan, Mati: Helena, Po domače: Vesevska, Datum rojstva: 21. 07. 1880, Kraj rojstva: Krtina, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 03. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska.
.
»Konec januarja 1944 so začeli pripravljati transport, podoben transportom iz leta 1942. Spet so zbirali tako imenovane neozdravljivo bolne: jetične, spolno bolne, epileptične, takšne z nezdravečimi se ranami ali novimi tvorbami. In to pot tudi tiste, ki so jih vrnili iz delovnih taborišč, kjer so postale za delo nesposobne. Ker so se jetnice bale, da bo s tem transportom tako, kot je bilo s tistimi 1942, so prek nakladalne delovne skupine – ladekommando iztihotapile poročilo o teh pripravah in poročilo je res prišlo v Anglijo, kjer ga je izkoristila BBC. Morda je zato sam poveljnik taborišča Suhren odhajajočim zagotavljal, da gredo samo v  drugo taborišče, česar mu ni nihče verjel. […] Najprej so jih poslali v Lublin in od tam, pač zaradi prodirajoče rdeče armade v Auschwitz, od koder so se nekatere preživele vrnile v Ravensbrück. Za ta »bolniški« transport so določili tudi okrog 15 Slovenk. […] Elizabeta Draš in Magdalena Grlica sta tik pred koncem umrli.«(Erna Muser, Vida Zavrl, FKL Žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971, str. 116, 117)

»Vojna vihra me je doletela na gradu Krumperk, ki stoji na prijaznem gričku 2 km južno od glavne ceste Ljubljana–Celje in 3 km vzhodno do Domžal. […] V začetku oktobra 1941 so se Nemci na gradu za stalno naselili. S tem, ko je bil Krumperk zaseden od Nemcev, je bilo delo za osvobodilno gibanje zelo oteženo, ker je pred enim vhodom bila stalna straža. Ilegalci v grad niso mogli več, zato je bilo treba kurirje sprejemati na dogovorjenih skrivnih mestih izven gradu. Le požrtvovalni Helena Grlica in njena hčerka Julka iz Veselka sta nas poslej obveščali o vsem potrebnem. Ker je stal njun dom na povsem samotnem kraju, je bil za shajanje kaj primeren, poleg tega pa še gostoljubnost in požrtvovalnost Veselske mame. Kadar je bila potrebna hrana za partizane, jo je prišla iskat priletna Veselska mama ali njena hčerka. Iz gradu mimo straže sta odnašali hrano v cekarjih moje hčerke z izgovorom, da nosijo malico delavcem na polje. 

Dne 29. oktobra 1941 je moža aretiral gestapo. Istega dne sta bili aretirani tudi Helena in Julka Grlica in še več drugih. Bili so izdani. Obe Grličevi so odpeljali v Šlezijo. Nikoli več se nista vrnili.«  (Sodelovanje s partizani Radomeljske čete, Napisala Marija Keglovič, Novo mesto, 1959, v: Stana Gerk, Ivka Križnar in Štefanija Ravnikar-Podbevšek (ur.), Slovenke v narodnoosvobodilne boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov,  Ljubljana: Zavod Borec v Ljubljani, 1970, str. 131, 132)

Opomba
Magdalena Grlica je napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma 1941–1945 iz območja ZB Zg. Krtina.
_______________________________________________________________________

Julijana Grlica: Sistory navaja: Ime in priimek: Julijana Grlica, Oče: Jože, Mati: Magdalena, Po domače: Vesevska, Datum rojstva: 10. 12. 1905, Kraj rojstva: Trst, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 00. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Ravensbrück, Kraj pokopa: Ravensbrück, Država pokopa: Nemčija.

»Ko je 14. oktobra 1941 legel na zemljo mrak, so gestapovci obkolili Primaškovo hišo na Gorjuši. […] Po naročilu komisarja je 30. oktobra zgodaj zjutraj hitel občinski sluga Tone Starbek obvestit Kegloviča na Krumperku in brata Franca in Janeza Petriča v Lazih, naj se umaknejo, ker jih nameravajo Nemci aretirati. Kegloviča ni bilo doma, Valepov France je takoj odšel k bratu Tonetu-Mosnarju v Krtino, medtem ko Janez sploh ni hotel oditi z doma; dejal je, da ni nič kriv. To je bilo sicer res, vendar mu niso prizanesli. Ker je nekdo na poti nič hudega sluteč povedal Nemcem, da utegne biti France v Krtini, so ga tam aretirali. Isti dan so aretirali tudi Kegloviča in enainšestdesetletno mater Heleno Grlico na Vesevki, njeno hčer Julijano so vzeli kar z dela v Kocjančičevi tovarni na Viru, […] Terezijo Miš, Heleno in Julko Grlica pa so takoj po novem letu 1942 poslali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Tu je bila Julijana 6 mesecev »poskusni zajec«. Dočakala je leto 1944. Ko so se Nemci že umikali, je z drugimi taboriščnicami prišla do Münchna, kjer je opešala. Ker so Nemci tedaj v Münchnu postrelili precej jetnikov, je bila verjetno med njimi tudi Julijana. Njeno mater so najprej premestili v Lublin, leta 1944 pa v zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se ni nikoli več vrnila.« (Stane Stražar, Kronika Doba, Ljubljana: Jamarski klub »Simon Rodič – Ivan Sešek« Domžale, 1970, str. 193, 194)

Opomba
Julijana Grlica je napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma 1941–1945 iz območja ZB Zg. Krtina.

Iskalnik grobov, Domžale, Krtina

[križ]

GRLICA
MAGDALENA   * 1880    + 1944
JULIJANA         * 1905    + 1945