3. bataljon Prešernove brigade, Zgornji Goreljek

Spomenik v boju 15. 12. 1943 padlim borcem 3. bataljona Prešernove brigade. Arh. Edo Ravnikar je lokacijo uredil leta 1956 po naročilu Okrajnega odbora ZZB NOV Radovljica. Plošča je bila izdelana v livarni Železarne Jesenice, napis pa je sestavil Matej Bor. Leta 1974 dopolnjeno s skulpturo Toneta Svetine. Na temeljnih nekdanjega penziona Pokljuka (Mile Pavlin navaja predvojni Lovčev hotel). Fotografija kaže podrto ploščo, ki je danes spet fiksirana.

• EŠD 9497
• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 102-103.
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 131.
• Spomenik na Pokljuki. Wikimedia Commons.

15.12.1943 zjutraj je prišel 3. bataljon Prešernove brigade na Goreljek in se ustavil v Lovčevem hotelu; bataljon se je zavaroval le z dvema stražama. Partizani so, nič hudega sluteč, zaradi utrujenosti kmalu zaspali. Štab bataljona se je nastanil kakih 50 metrov stran od hotela. Opoldne so imeli četni komandirji sestanek, tedaj pa je pritekel stražar v štab in javil, da gredo Nemci. Prihajali so v belih haljah in bataljon v širokem loku obkolili ter začeli obroč stiskati. Po naključju je poveljstvo bataljona ostalo zunaj sovražnega obroča. Nemci so začeli napadati z močnim ognjem, tako da se partizani niso mogli umakniti. Boj je trajal 5 ur. Okrog 500 Nemcev se je bojevalo z 82 partizani. Le redkim borcem je uspelo prebiti se iz obroča ter se pridružiti štabu bataljona in komandirjem čet, ki so zunaj obroča napadali sovražnika, da bi rešili obkoljene tovariše. Šele ko je obkoljenim borcem zmanjkalo streliva, je Nemcem uspelo strniti obroč. Ranjene in ujete partizane so odpeljali s seboj; hotel pa zažgali. Okrog 40 metrov od bojišča je urejeno grobišče s spomenikom; tu so pokopani padli borci.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 238.

Zgodba Justine Bunderla, Goreljek, 15. december 1943: Film ni klasična vojaška rekonstrukcija, temveč intimna pripoved o preživetju, izdaji in spominu, ki se prenaša čez generacije. 15. decembra 1943 je bil na Goreljku na Pokljuki v silovitem nemškem napadu uničen III. bataljon Prešernove brigade. V bojih je umrlo 79 partizanov. Justina Bunderla, partizanska bolničarka, je bila ena redkih, ki so preživeli. Njeno zgodbo v tem dokumentarnem filmu pripoveduje njena vnukinja Anja Bunderla, doma iz Gorij na Gorenjskem. Film je posvečen spominu na padle in vsem, ki so preživeli. Scenarij, snemanje, režija in montaža: Božidar Flajšman. V zborniku Boj pod Triglavom (Gorje pri Bledu, 1966, str. 280–285) Justina Bunderla opisuje tragični dogodek 15. decembra 1943 na Goreljku, ko je III. bataljon Prešernove brigade doživel silovit in usoden nemški napad, ki ga pripisuje izdajstvu. Partizani so bili utrujeni, premraženi in nepripravljeni; straže so bile slabo postavljene, poveljstvo pa odsotno, saj je bilo na sestanku v sosednji koči. Napad se je začel nenadoma, z rafali nemških mitraljezov, ki so trenutke počitka v hipu spremenili v kaos. Lesena stavba Lovčevega pensiona, kjer je bila nastanjena 1. četa, je bila kmalu preluknjana od krogel. Kljub začetnemu odporu z mitraljezi in ročnimi bombami so partizani utrpeli hude izgube. Avtorica kot bolničarka opisuje grozljive prizore umirajočih in ranjenih tovarišev, pomanjkanje sanitetnega materiala ter naraščajoč obup. Nemci so napad postopoma okrepili, uporabili tudi dum-dum naboje in zažigalna sredstva ter pension zažgali, da bi preprečili nočni preboj. Poskus bega večine borcev se je končal s smrtjo, saj so bili obkoljeni in obstreljevani z vseh strani. Stavba se je spremenila v gorečo past; izbira je bila le še med smrtjo v ognju ali izpadom. Avtorica se je skupaj z nekaj preživelimi odločila za izpad. Bila je hudo ranjena v nogo, a je preživela tako, da se je pretvarjala, da je mrtva. Po odhodu Nemcev se je združila še z enim ranjenim tovarišem. Skupaj sta se obvezala in se zatekla v senik, kjer sta v hudih bolečinah in mrazu preživela dve noči in dva dneva. Končno so ju našli preživeli partizani iz druge koče. Justino so starši odpeljali domov, kjer je po dolgem okrevanju preživela. Njen tovariš pa je bil prenesen v partizansko bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrl. Besedilo je pretresljivo osebno pričevanje o izdaji, neusmiljenem sovražnikovem napadu, množični smrti 79 borcev ter o redki in boleče doseženi preživetvi. Dogajanje je podrobneje opisano tudi v knjigi Stanka Petelina Prešernova brigada (Založba Borec, Ljubljana, 1980, str. 183–193), pa tudi v prvi knjigi romana Ukana Toneta Svetine (Založba Borec, Ljubljana, 1968).

• Božidar Flajšman: Izdajstvu nismo bili kos. Zgodovina.si [2026]. Youtube.

  S SMRTJO STE POSTALI NESMRTNI
                      79 BORCEM
3. BATALJONA PREŠERNOVE BRIGADE
                PADLIM 15. 12. 1943
     V BOJU Z NADMOČNIM NEMŠKIM
                    OKUPATORJEM
                                BORCI GORENJSKE
.
(Na ležeči plošči je 44 imen padlih borcev.)

                                        [zvezda]
AVGUŠTIN FRANC     BENEDIČIČ KAROL   BERNARD ANTON
DEMŠAR IGNAC         BRUS FRANC            DERKOVNIK ANTON
DEMŠAR LEOPOLD   DIJAK MARIJA            DOBRAVC IVAN
DOLINŠEK ANTON     ERNST VALTER         GRAŠIČ PETER
ISTENIČ JERNEJ        KOFOL VIKTOR         KOŠENINA IVAN
KOŽELJ FRANC          KRAJC ANTON          KRŽIŠNIK ANTON
KUŠLAN SLAVKO       LEDRAR MARIJAN    LOVRENČIČ LOJZE
MARAŠ CIRIL              MAVRI JOŽE              MIVŠEK STANE
MUSEC ANDREJ         NOVINC JANEZ         OKOREN ANTON
OSTERMAN TINE       OZBIČ ALOJZ             POTOČNIK JAKOB
PRIMOŽIČ ANTON      RAVNIK ALBIN           ROZMAN JOŽE
RUPAR JANEZ            RUPNIK STANE         SODJA MINKA
STRŽIŠAR RUDOLF   SVOLŠAK ANTON     ŠIJANEC FRANC
ŠKVARČA MIHAEL      ZABUKOVEC STANE    ZAVEC JAKOB
SEDEVČIČ ANDREJ   ZUPANČIČ STANE