Padlim za svobodo in žrtvam fašizma, Hruševje

Na tlakovan, z zelenico urejen prostor, je postavljen iz klesanega kamna zidan blok, spodaj širok 240 in visok 250 cm. Nanj je pritrjena marmorna napisna plošča z vklesanimi imeni padlih, širine 80 in višine 140 cm. Ob spomeniku so trije drogovi za zastave, ves prostor je zaključen s cipresami.  Avtor je Pavel Göstl 22. 7. 1965. 

B. Černigoj: P. Göstl v dopisu Goriškemu muzeju iz leta 1979 ugotavlja, da ni mogel korenito vplivati na samo zasnovo spomenika, ker so domačini že imeli izdelano ploščo. Avtor je hotel samo poudariti urbanistično postavitev, vendar ugotavlja, da »so prav ta bogati estetski atribut k sicer skromnemu spomeniku pokvarili z gradnjo nelepe družinske hiše«.

Avtor napisa: KO ZB NOV Hruševje

Spomenik je posvečen 18 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Odkrit je bil 3. 7. 1966. 

Množično sodelovanje vasi s partizansko vojsko potrjuje izvolitev prvega odbora OF na množičnem sestanku 17. septembra 1943 v hiši št. 17 pri Spodnjih Kadetovih; še bolj pa odhod desetih vaščanov k partizanom. Odšli so 29. septembra 1943 z zbornega mesta Dol (ograda) v popolni bojni opremi z mitraljezom in minometom. Vključili so se v neposredne borbe z Nemci, ko so ti najbolj požigali po bližnjih vaseh – na Malih Brdih so gorele 4 domačije, na Velikih Brdih pa ena. Tam so tedaj ubili tudi aktivista Jožeta Severjevega. Nemci so podivjali, ker so jim partizanske brigade zastavile pot nad Razdrtim v pogorju Nanosa.

Skozi Hruševje je vodila med NOB važna kurirska pot od Sajevč ali karavle P-3 v Lozah preko Nanoščice, mimo Čadeževega mlina v Strane, kjer je bila Komanda mesta Senožeče, kasneje z imenom Postojna in postaja R-1.

Čadežev mlin pri Hruševju je bil »partizanski« mlin in važna kurirska javka. Nedaleč od mlina je v letih 1944-1945 aktivno delovalo kmetijsko posestvo Škule pod vodstvom Rajonske gospodarske komisije Podgora.

V vasi Hruševje je od oktobra 1943 do osvoboditve stalno deloval tudi obveščevalni center za Komando mesta, za vse vojaške enote, ki so se zadrževale in operirale na območju Rajona Podgora, ter posebej za Obveščevalni center XXXI. divizije IX. korpusa. Organizacija SKOJ je bila ustanovljena 5. decembra 1943 v hiši št. 12/20 pri Zgornjih Kadetovih. Mladina je bila za svoje aktivno delo (napisne akcije, zbiranje orožja in drugega materiala) pohvaljena na rajonskem mladinskem komiteju. Zelo aktivno je delovala tudi organizacija žena. Nosilci nekaterih pomembnih funkcij v odboru OF so bili predvojni aktivisti, ki so delovali v organizaciji TIGR, med temi tudi Jakob Sajovic. Na OŠ Hruševje je spominska plošča (l. 2014) posvečena Jakobu Sajovicu in tovarišem.

Od decembra 1943 do konca vojne je uspešno delovala partizanska šola, ki jo je vodila partizanska učiteljica Mira Berne, udeleženka prvega pedagoškega tečaja za partizanske učitelje avgusta 1944 v Trebuši.

  PADLIM ZA SVOBODO

   IN ŽRTVAM FAŠIZMA      

            1941 - 1945                    .

BIZJAK MIROSLAV        1921 - 1944

GOLE EDVARD               1926 - 1943

GORJANC VALENTIN    1911 - 1943

GORJANC VALTER        1916 - 1944

KRISTAN JOŽE               1914 - 1944

LUMBAR FILIP                1897 - 1944

NABERGOJ ALFRED-SKALA 1903 - 1944

OGRIZEK LUDVIK          1906 - 1945

STANIČ RUDI                  1905 - 1944

SIMČIČ METOD              1918 - 1942

SELES JAKOB                1863 - 1944

SEVER JOŽE                  1880 - 1943

SAJEVIC ANTON            1911 - 1943

ŠABEC ALOJZ                1910 - 1944

TOMINC EDVARD           1921 - 1942

ŽAKELJ PAVEL                1906 - 1944  

DEVET FRANC                1898 - 1945

DEVET ALEKSANDER    1927 - 1945                       

                             .

          V ZAHVALO IN SPOMIN                

                     HRUŠEVJE 22.VII.1965