Taborišče pod Židovcem pri Miklarjih

Prvo taborišče belokranjskih partizanov 
Po napadu pri vranoviškem mostu se je 5 pripadnikov črnomaljske bojne skupine utaborilo na vzhodnem pobočju pod vrhom hriba Židovca (838 m), okrog 2 km južno od Miklarjev. Do konca avgusta je skupina narasla na 13 mož, ki so tvorili jedro kasnejše prve Belokranjske čete. Za komandirja je bil imenovan Lojze Fabjan, za političnega komisarja pa Jože Vrščaj, oba iz Črnomlja. 
V kotanji med skalami, kjer so si uredili bivališče in ostali v njem do srede septembra 1941, je občinski odbor ZB NOV Črnomelj 22. julija 1959 odprl brunarico, v naravno skalo poleg nje pa dal vklesati besedilo o prvem taborišču belokranjskih partizanov. Istega dne je bila na logarski hiši odkrita plošča, ki tudi spominja na to taborišče.
Vodnik, 53, 54
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 92.

Vir Kamra navaja:
Po napadu pri vranoviškem mostu (Vranoviči pri Črnomlju), se je 5 pripadnikov črnomaljske bojne skupine utaborilo na vzhodnem pobočju vrha Židovec, približno 2km južno od kraja Miklarji. Skupini se je do konca avgusta pridružilo 8 borcev in teh 13 mož je tvorilo jedro kasnejše 1. belokranjske čete.
Ti borci so si v kotanji med skalami uredili bivališče in tam ostali do srede septembra 1941.

Obeležji o bivališču 1. čete belokranjskih partizanov sta dve. Prva je na mestu bivanja partizanov. Poleg tega je bila postavljena tudi spominska plošča v kraju Miklarji (ki je bila 24. avgusta 2015 prestavljena in stoji sedaj ob lovskem domu LD Loka Črnomelj na Bistrici pri Črnomlju. MK) 

Vir:

https://www.kamra.si/mm-elementi/item/brunarica-bivalisce-1-cete-belokranjskih-partizanov-1941-in-spominsko-besedilo-na-kamnu-poleg-brunarice.html

https://www.facebook.com/photo/?fbid=584728927022895&set=pb.100064573788772.-2207520000.

svobodnabeseda.si/SB-89-marec-2023 stran 10

Dolenjski list 30. julija 1959 poroča:

    »Ravno pred osemnajstimi leti - julija 1941 - so se pričeli zbirati v gozdovih nad Miklarji prvi belokranjski partizani. Tja jih je usmerila Partija, da prično z organiziranim oboroženim odporom proti okupatorju, da pričnejo boj za osvoboditev in nov družbeni red. Klic na odpor je našel v Beli krajini tako plodna tla kot malokje. Prvi belokranjski partizani so imeli od prve ure polno moralno in materialno pomoč pri ljudeh. Tem prvim partizanom so sledili tisoči Belokranjcev in Belokranjic. Zelo redki so bili, ki ne bi od pričetka do konca sodelovali ali podpirali veliki boj, ki so ga pričeli prvi partizani. 

     V gozdu nad Miklarji, kjer so prvi belokranjski partizani imeli bivališče, kjer so se zbirali in od koder so odhajali na prve oborožene akcije, je bila 22. julija lepa slovesnost: občinski odbor Zveze borcev Črnomelj je obnovil bivališče, ki so ga ta dan slovesno odprli. Bilo je to res prijetno spominsko slavje. Udeležilo se ga je približno 80 ljudi iz Črnomlja in okoliških vasi, predstavnikov organizacij in društev mladine, sorodnikov prvih partizanov in drugih. Med njimi so bili tudi nekateri prvi belokranjski aktivisti, preživeli borci prve partizanske čete , nekdanji skojevci in organizatorji narodnoosvobodilnega boja v Beli krajini. […]

     Po zaslugi Zveze borcev bo to prvo bivališče belokranjskih partizanov iz leta 1941 ohranjeno. V ta samotni kraj nad Miklarji, katerega ni nikoli pregazila okupatorjeva noga bodo poslej razen lovcev in logarjev zahajali tudi drugi ljudje. Pot do bivališča je od Miklarjev lahko dostopna, logarji pa so jo tudi vidno zaznamovali. Hkrati z obnovo bivališča nad Miklarji so vzidali spominsko ploščo na gozdarski hiši v Miklarjih v spomin na prve belokranjske partizane.

 «(Avtor ni naveden, Spominsko slavje nad Miklarji, Dolenjski list, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto, Leto X, Štev. 30 (488), Novo mesto, 30. julija 1959, str. 4)

Elektronski vir: dlib.si/stream/Dolenjski_list/PDF Dostop: 17. 12. 2023 

BIVALIŠČE
1. ČETE
BELOKRANJSKIH
PARTIZANOV