| Description |
»[fotografija]
Jože Nagode
23. oktobra je pri opravljanju dolžnosti tragično preminil nosilec partizanske spomenice, generalmajor Jože Nagode. Vojaško vozilo, s katerim se je peljal, je pri Ljutomeru na odprtem delu proge trčilo v vlak, ki je vozil iz Murske Sobote proti Ormožu.
Jože Nagode je bil rojen pred 48 leti v Rovtah pri Logatcu kot sin kmečkih staršev. Narodnoosvobodilnemu boju se je pridružil že leta 1941. Vojaško kariero je začel kot borec, konec vojne pa je dočakal kot obveščevalni oficir II. notranjskega odreda. V NOB je bil trikrat ranjen.
Član ZKJ je Nagode postal leta 1943. Po vojni je končal visoke vojaške šole in uspešno deloval v JLA. Za hrabrost v NOB in uspešno opravljanje dolžnosti v armadi po vojni je bil večkrat odlikovan z najvišjimi vojaškimi odlikovanji.
Z njim je naša armada izgubila sposobnega borca in voditelja, generala, aktivnega komunista, njegova družina pa skrbnega moža in očeta. V spominu bo ostal premnogim kot človek, kot tovariš, ki se je nesebično razdajal.
Za generalom Jožetom Nagodetom žaluje tudi Novo mesto. Tu je bil nekaj časa uspešen komandant garnizije in aktiven družbenopolitični delavec. Njegovo ime je vtkano v prenekatero delo, ki so ga vojaki, opravili v okviru širokega sodelovanja s civilnim prebivalstvom.
Generala Jožeta Nagodeta so z najvišjimi častmi pokopali v njegovih rodnih Rovtah. Ostal bo v spominu, živel v svojih delih. Omahnil je sredi najustvarjalnejših let. In ko se vsi z žalostjo v srcu tega zavedamo, nam prihajajo na usta Župančičevi stihi: 'Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt.'«
- Avtor ni naveden, Jože Nagode, Dolenjski list, Letnik 25, številka 44, 31. 10. 1974, str. 4.
»Kako so slovenski partizani pozimi 1944/45 potovali v Beograd v prvi letnik vojaške akademije
[…]
Prva skupina se je od 24. do 28. decembra zbrala v Starem trgu ob Kolpi. Skoraj vsi so bili mlajši od dvajset let, večinoma člani partije in SKOJ. Za komandirja te skupine, ki je štela 83 borcev, je glavni štab določil 19-letnega podporočnika Jožeta Nagodeta iz Rovt pri Logatcu, ki je bil tudi gojenec prvega razreda vojaške akademije. (Jože Nagode je 1974 pri opravljanju službene dolžnosti umrl v prometni nesreči v Prekmurju, bil je generalmajor, komandant divizije v Varaždinu.) […]
Dne 30. decembra je skupina iz Starega trga prispela v Črnomelj, kjer se je Jože Nagode javil načelniku glavnega štaba NOV in POS podpolkovniku Miletu Kilibardi. […]
'V Beograd pojdite peš,' je dejal Kilibarda Nagodetu. […]
Po vrnitvi iz štaba Nagode borcem ni povedal, da bodo v Beograd šli peš. […]
Pokojni generalmajor Jože Nagode je v svojih spominih na ta pohod zapisal, da je na pohodu od Metlike do Beograda skupina opravila najtežji, najnevarnejši in najdaljši pohod od Pisarovine prek Vukomeričkih goric in z ribiškimi čolni prek reke Odre do desnega brega Save (med Zagrebom in Siskom). […]
'Do Beograda smo potovali približno mesec dni. Pot je bila dolga 1200 km: z vlaki smo se prepeljali 350 km, peš pa smo v 26 dneh prehodili 850 km. Na tej dolgi poti na nas ni bil izstreljen niti en strel, nihče ni omagal, prispeli smo vsi in tako sem [Jože Nagode] v Topčiderju pred četo raportiral komandantu akademije Savu Oroviču.«
- Jože Vidic, Noč v hotelu Park, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 269, 270, 271, 272, 274.
»Seznam slovenskih nosilcev partizanske spomenice 1941
[…]
1054. Nagode Matevža Jože, roj. 20. 2. 1926, Rovte, Logatec, kmet v Rovtah pri Logatcu«
- Janez J. Švajncer, Partizanska spomenica 1941, Seznam nosilcev, Logatec: Vojni muzej Logatec, 2017, str.149.
- Fotografija: Nagode Jože, Geneanet, Pokopališče Rovte - Rovte, str. 17.
|