Šmarjeta, Lindič Anton

• Anton Lindič. Sistory. 
  datum rojstva: 19. 9. 1924, kraj rojstva: Radovlja, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XII. SNOUB Štajerska, datum smrti: 12. 3. 1945, kraj smrti: Pleš pri Hinjah, kraj pokopa: Šmarjeta, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Domobranci

   »Tone je bil najstarejši od šestih otrok revne, pa zavedne Lindičeve družine z Mlade gore pri Šmarjeti. V pomanjkanju in težavah je preživel svoja mlada leta, kajti krpa slabe zemlje, ki so jo bili ob agrarni reformi milostno dodelili njegovemu očetu, je le slabo preživljala družino. Že od rane mladosti je moral hoditi na dnino, da so se lahko borno preživljali. Končal je osnovno šolo, na kakšno nadaljnje študiranje pa sploh ni mogel pomisliti. Kdo bi ga pa podpiral! Odločil se je za kovaški poklic. Toda izbruhnila je vojna in ga pobrala tudi iz kovačije, kjer si je vsaj s kladivom v roki hotel skovati lepšo bodočnost. Hoteli so mu potisniti v roke izdajalsko puško, da bi se skupaj s  fašisti boril proti svojim sošolcem, bratom, proti svojemu ljudstvu. Toda ne zapeljive obljube ne grožnje ga niso spravile na izdajalsko pot. Revni mladi fant je s svojo preprosto, toda zdravo pametjo sam presodil, kdo se bojuje za pravico in svobodo delovnega človeka. V začetku jeseni 1943 je odšel v partizane, kjer je kmalu postal mitraljezec, desetar, namestnik komandirja čete, komandir čete in komandant bataljona. Bil je hraber borec, z besedo in dejanjem vedno zgled svojim tovarišem. Na mladostnem, skoraj dekliškem obrazu so mu izpod črnih kodravih las prepričljivo zrle rjave oči in vlivale človeku zaupanje. Bil je veder in nasmejan tudi v najtežjih partizanskih dneh in vsi smo radi bili v njegovi bližini.
     Veder in vesel je bil tudi 12. marca 1945. leta, ko je sijalo sonce in je bila že prava pomlad. Boril se je v prvih vrstah svojega bataljona na griču nad Plešivico pri Hinjah v Suhi krajini proti domačim izdajalcem. Preziral je strah in zaklone, zato se je boril brez kritja. Toda krogla izdajalskega mitraljeza mu je prevrtala čelo. Bil je takoj mrtev. Zaradi premoči izdajalcev se je bataljon umaknil na nove položaje in ni mogel odnesti s seboj niti trupla mrtvega komandanta. Ko je bataljon kmalu dobil pomoč, je jurišal nazaj in pognal izdajalce v beg. Komandant, tovariš Tone, je ležal na tleh brez obleke, ki so mu jo vzeli belogardisti, da bodo lahko svojim gospodarjem dokazali, da so zvesto izpolnili njihove zločinske naloge. V zameno za izropano obleko pa so Tonetu na prsih pustili »sveto podobico« - kar nas je samo prepričalo, da so ta zločin storili »borci za vero«, katerim je bil požig in rop ena glavnih nalog.
    Toneta smo pokopali na vzhodni strani porušene cerkve na Hinjah. Padel je na pragu svobode, po kateri je tako koprnel in toliko govoril o nji. Z njim smo pokopali tudi njegov mladostni sen, da postane kovač in si skuje srečo. Pa je bil res svetli kovač lepših in boljših dni; v borbi našega naroda je skoval svoje mlado življenje in ga vkoval s svojo krvjo v svobodo.
    Mi, njegovi nekdanji tovariši soborci, ki imamo srečo, da njegovo borbo za lepši svet nadaljujemo, čeprav v drugačni obliki, smo dolžni njemu in vsem padlim tovarišem, da se neprenehoma borimo, da neprenehoma uresničujemo, da smo neprenehoma zvesti idealom svobode in pravice, za katero so naši borci, in tovariš Tone med njimi, žrtvovali najdragocenejše kar so imeli - svoja mlada življenja!«

• Major Jože Lužar, Bitolj, Borec in tovariš Tone, Ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva, v:  Dolenjski list, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto, Leto VII, Štev. 29 (332), Novo mesto, 20. julija 1956, str. 6.     

»L
I.
[…]
5. LINDIČ Anton, poveljnik 3. bataljona. Rodil se je 1924 v Radovlji pri Šmarjeških Toplicah. Padel je 12. marca 1945 pri Hinjah.
(Vir: Vlado Jurančič, Šmarjeta pri Novem mestu v NOB, str. 121; Jože Lužar, Borec in tovariš Tone, Dolenjski list z dne 20. julija 1956; L. Ambrožič, 12. brigada, str. 521)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 246.
• Fotografija: Lindič Anton Geneanet, Pokopališče Šmarjeta, str. 35.

Tu počivata

LINDIČ ANTON
* 19. 9. 1924    + 12. 3. 1945